Pred petimi desetletji se je s prvim koncertom Festivala baročne glasbe pričela pisati zgodovina jesenskega festivala klasične glasbe v Mariboru. Janko Šetinc, idejni oče in spiritus agens festivala, je vizionarsko prepoznal potencial mariborskih glasbenikov in željo domačega občinstva, da tudi izven koncertne sezone uživa v vrhunskih koncertnih dogodkih in kmalu je festival postal ena najbolj cenjenih glasbenih prireditev v tedanji Jugoslaviji.

Leta 1994 je festival dobil nov, širši programski okvir, Janko Šetinc pa se je znova izkazal kot izviren in inovativen usmerjevalec glasbenega razvoja: koncerte Glasbenega septembra, kot so prenovljeni festival poimenovali, je namreč zastavil kot glasbene delavnice, v okviru katerih so se uveljavljeni domači in tuji solisti zbirali v najrazličnejše zasedbe. Tak koncept festivala je ohranil njegov naslednik, Radovan Vlatković, ki je umetniško vodenje pred natanko petindvajsetimi leti nastalega festivala prevzel na prelomu tisočletja in ga skupaj z Brigito Pavlič, tedanjo voditeljico Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, popeljal še v druga slovenska mesta ter tudi preko slovenske meje.

Še dlje je šel pri prestopanju meja, tokrat ne geografskih, Richard Tognetti. Festival, ki je pod njegovim umetniškim vodenjem dobil ime, ki ga nosi danes, je zasnoval kot glasbeni laboratorij, v katerem je s prepletanjem glasbe najrazličnejših žanrov presenečal mariborsko občinstvo. Svoj pečat je festivalu dal tudi violončelist in vodja Haydnove filharmonije, Nicolas Altstaedt, ki ga je v Maribor pritegnila Barbara Švrljuga Hergovich. Današnji Festival Maribor je prostor, kjer je glasba v svoji najčistejši formi doživeta in podana s srcem, strastjo in absolutno predanostjo.

Tradicija Festivala Maribor se zato ne beleži samo s številkami, čeprav smo na številko 50 zelo ponosni. Del tradicije Festivala Maribor so namreč tudi – spremembe! Nenehna želja po razvoju, po rasti, po prestopanju meja in preseganju okvirov – to dela naš festival tako vznemirljiv, tako živ.

Še na mnoga leta! Veselimo se naslednjih petdeset!

Čestitamo festivalskim predhodnikom, vsem tistim, ki ste Festivalu baročne glasbe, Glasbenemu septembru in Festivalu Maribor vtisnili svoj pečat in podarili svojo dušo. Hvaležni smo vam in ponosni, da lahko prihodnost festivala gradimo na tako bogati dediščini!