O madžarskem violinistu so v Guardianu zapisali, da je umetnik s »prirojeno muzikalnostjo«, njegova tehnična izvedba pa da pripada »samo največjim«.

Največje zanimanje svetovne glasbene javnosti je zbudil s krstnimi izvedbami del Kurtága, Ligetija, Schnittkeja, Gubajduline, Steva Reicha in Ryana Wiggleswortha ter s posnetki Bartókovih violinskih skladb. Njegovih sedemnajst solističnih posnetkov je bilo nagrajenih s prestižnimi nagradami v Angliji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in na Madžarskem.

Kot solist redno prejema vabila na najpomembnejša koncertna prizorišča (dvorana Carnegie, Kraljeva festivalska dvorana, Concertgebouw, dvorane Suntory, Bozar in Berlinska filharmonija). Sodeloval je z dirigenti, kot so L. Maazel, sir N. Marriner, V. Jurowski, M. Janowski, M. Stern, K. Urbanski, P. Eötvös, I. Fischer in Z. Kocsis.

Je prejemnik številnih pomembnih nagrad, med drugim nagrade Kossuth in Grammophone ter najvišjih nagrad na tekmovanjih od Salzburga preko Bruslja do Indianapolisa.

Je ustanovitelj Kvarteta Kelemen, s katerim nastopa in pobira nagrade na pomembnejših festivalih in koncertnih prizoriščih od Avstralije do ZDA in Evrope.

Med najmočnejšimi glasbenimi vplivi ob materi, čembalistki, izpostavlja učitelje Eszter Perényi, Isaaca Sterna, Ferenca Radosa in Zoltána Kocsisa ter svojega dedka, enega najslavnejših ciganskih violinistov 20. stoletja, Palija Pertisa.

Barnabás Kelemen je profesor na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti in na Univerzi v Kölnu.

Igra na Guarnerijevo violino »Ex-Dénes Kovács« iz leta 1742, ki mu jo je posodila država Madžarska.